»Bibi, zakaj pa vodijo na hrib samo ene vrste poti?« je vprašal Gusti.
»Kako to misliš, Gusti?« »Samo navzgoršnjice, Bibi,« je zasitnaril Gusti, »nikoli navzdolšnjice.«
»Ko prideš na vrh, se navzgoršnjice spremenijo v navzdolšnjice, Gusti,« mu je pojanila Bibi. »To je pri hribih najlepše.«
Branje knjig je kot potovanje. Ko beremo, se učimo novih besed, knjižnega jezika, bogatimo besedni zaklad in pridobivamo novo znanje. Knjiga nas lahko tudi pomirja, sprošča ali navdihuje.
17. septembra praznujemo dan zlatih knjig in začetek bralne značke.
Ob tej priložnosti smo vsem prvošolcem podelil slikanico Ide Mlakar Črnič; Kako sta Bibi in Gusti prezvijačila hrib.
Želimo, da bi učenci postali zlati bralci in bi jih knjige spremljale vse življenje.